Danes je dan, ko ne zobni aparat ne bo več nekaj, kar mi bo delalo vsakodnevno družbo in prav veselim se tega, Res je, da sem se zelo hitro navadila na to, ko sem se zanj odločila, in da mi vseeno ni delal večjih preglavic. Vseeno je bil pa vedno tam in res nisem bila najbolj zadovoljna, da moram s tem hoditi okoli. Ljudje so se kar hitro navadili, jaz sem s tudi vsak dan bolj sproščeno smejala, ampak le zato, ker sem vedela, da bom čez približno dve leti imela zobni aparat odstranjen in bom imela izjemno lep nasmeh, ob katerem bo ves ta trud poplačan. Tako, da je zaradi tega bilo vse skupaj bistveno lažje.
Danes, ko bom zaključila z delom, sem naročena pri ortodontu in od trenutka, ko bom odšla od tam, bo občutek v ustih popolnoma drugačen in jaz bom vsekakor zelo zadovoljna. Zdi se mi pa, da se mi ravno danes ura tako počasi premika kot že dolgo ne. Tako vsaj ve, da sem resnično neučakana. Če bi bila možnost, bi, kar zaspala tukaj za mizo za naslednje tri ure, da se ne obremenjujem preveč s tem in da bo kar naenkrat ura toliko, da se lahko le še odpeljem do ortodonta, kjer mi bodo zobni aparat odstranili. Žal pa tega ne morem narediti.
Sem si pa vsekakor zapomnila, da bom drugi vseeno raje vzel dopust, kjer bom lahko takšno stvar uredila mnogo prej in ne bom tako neučakana, kakor sem danes za to, da se zobni aparat odstrani iz mojih zob. Res gre tako peklensko počasi ta ura, da bi najverjetneje lahko naredila trikrat več stvari, le bi jih imela. Ampak jih nimam, ker sem že včeraj naredila veliko stvari. Tako, da vse, kar moram narediti, je, da potrpežljivo počakam, da te tri ure minejo in potem odidem na to, da se zobni aparat končno odstrani. …
