Juhu, prvomajski prazniki so tu. Težko pričakovani. Malo dopusta, malo praznikov oziroma dela prostih dni in kratke počitnice so zagotovljene.

Letos gremo na drug konec države, na robinzon počitnice. Najeli smo kočo na samem, daleč naokrog nikogar, da bo naš kuža Piki lahko prosto tekal in raziskoval okolico. Preden pa krenemo na to pot polno dogodivščin in pustolovščin, pa obvezna otvoritev sezone roštilja, ki jo imamo doma. Tako vsako leto za prvi maj postavimo teraso z roštiljem, mizo in klopmi. Tradicionalno peka mesa na roštilju je naložena meni. Z največjim veseljem se vrtim okrog roštilja in ob pločevinki hladnega piva poslušam cvrčanje mesa na plošči roštilja. Z užitkom s prijemalko obračam čevapčiče, da so lepo enakomerno zapečeni. Seveda ne manjka niti pleskavic in ražnjičev, pa tudi kakšen svinjski kotlet s kostjo se znajde na plošči.

Na koncu pa še obvezna pečena zelenjava. Domače bučke in paprika so kot nalašč za to. Moški del družine se vrti okrog roštilja in mize. Veselo klepetamo, prijetna glasba iz zvočnika pa še dopolni naše razpoloženje. Ženski del pa je zadolžen za pripravo raznih solat in pečenega krompirja iz pečice. Prava mala pojedina. Miza se kar šibi pod vso težo hrane, ki je na njej. Omamne vonjave se kar širijo naokrog. Naš kuža Piki kar nervozno hodi okrog mize in vohlja s svojim črnim smrčkom. Slastno pečeno meso in pa odlična paradižnikova ter kumarična solata kar izginja iz velikih pladnjev in skled. Kot vedno tudi letos odlično pečeno meso in kot vedno tudi vprašanja kako mi ti uspe, kaj naredim, da je vsa tako slastno in okusno.

Jaz pa se samo nasmejim in rečem male skrivnosti velikih mojstrov. Pa nič posebnega ne naredim, samo malo piva polijem po roštilju in pa užitek ob pečenju, to je moj recept za uspeh. In pa seveda dobri jedci, ko jih opazujem kako uživajo v jedači in pijači.