Vrt je bil zame vedno moj nekakšen pobeg. Kotiček, kjer sem se lahko malo sprostil, se usedel ob prelepem vremenu, spil kakšno kosilo, ali pa zunaj imel obrok. To mi je bilo zelo prijetno, saj sem si že od otroštva želel, da bi nekoč živel nekje, kjer bi imel okoli hiše svoj osebni zelen kotiček. A z časom pa je ta vrt začenjal dobivati težave. Nastal je kar nekakšen nered. Saj veš, kosilnica tu, grablje tam, otroške igrače povsod in vse manj prostora, da bi lahko zares užival.

Zato sem rabil nekaj, kjer bi lahko shranil vse te reči, ki so se začele nabirati na mojem vrtu, saj ni več šlo za lep urejen kotiček, oziroma prostor. Tedaj pa sem dobil idejo, da bi lahko bila za to popolna kakšna vrtna hiška.

Priznam, da sem na začetku seveda razmišljal o kakšni cenejši možnosti. Kakšna plastična omara za nekaj orodja in podobno. A hitro, ko sem videl vrtne hiške v različnih trgovinah, sem postal nad temi zelo navdušen. To pa zato, ker vrtna hiška ni bila zgolj neka velika omara, oziroma garderoba za razne reči. Bila je kot neka majhna hišica, ki je dajala prav prijetno vzdušje. Zato sem kar dobil vizijo, kako bo ta hišica lahko popestrila izgled mojega vrta.

Zaradi tega me je ta vizija čisto prodala, ter sem si res nato kupil svojo vrtno hiško. Ta je bila zelo lepa, ter je imela ogromno detajlov. Čeprav je bila lesena, je bilo vseeno zelo lepo videti, koliko različnih detajlov je imela, kot da bi bila prava majhna hiša.

A najbolj sem bil navdušen šele tedaj, ko sem videl, koliko reči lahko ta vrtna hiška hrani. Vsa tista krama iz vrta je šla brez težav v hiško, poleg tega pa mi je ostalo še kar nekaj prostora, da sem lahko vanjo dal še kaj drugega.

Ko sem jo enkrat postavil, sem dodal še nekaj polic, kljuk in zabojev, da je organizacija postala res pregledna. Orodje je končno na svojem mestu, cev za zalivanje se ne vleče več po dvorišču, pa tudi sezonske reči, kot so lonci, zemlja in semena, imajo svoj kotiček. Vrtna hiška ščiti vse skupaj pred dežjem in soncem, kar podaljša življenjsko dobo opreme in prihrani marsikateri odhod v trgovino po nove zadeve.

Pri izbiri sem gledal na velikost, material in postavitev. Les mi je bil najbližji zaradi toplega videza, temelj pa sem pripravil z utrjeno podlago, da je hiška stabilna. Poskrbel sem za zračenje in dobro ključavnico, lokacijo pa izbral ob poti, da je dostop enostaven. Zdaj ne gre več le za shrambo – hiška postane tudi središče vrta, kjer lahko odložim orodje, spijem kavo in v miru načrtujem naslednje zasaditve. Res je uredila in polepšala moj zeleni kotiček.