Že kar nekaj časa razmišljam kaj bi počela, vendar se mi zdi, da varstvo otrok morda vseeno ni zame.

Zdi se mi, da nimam toliko potrpljenja za otroke. Prav tako mislim, da jih ne bi znala animirati, ter zamotiti, da bi bili pridni. Predvsem pa mi je moteče otroško kričanje, ki mu ni konca. Res si ne predstavljam, da bi bilo varstvo otrok lahko nekaj s čimer bi se ukvarjala. Če govorim o svojim otrocih je seveda nekaj čisto drugega, vendar pa, ko moreš kdaj skrbeti za drugega otroka, ki je vajen drugih stvari in drugače vzgojen, pa zna bit res izziv. Zato varstvo otrok raje prepuščam strokovnjakom, saj eni so prav rojeni za to in imajo radi vse otroke. Zelo dobro jih znajo razumeti, prav tako pa jih tudi animirati, jih poslušati in navsezadnje tudi komunicirati z njimi.

Mislim, da moreš res znati in imeti dobro razvit pedagoški čut, za takšne stvari, saj lahko pri otroku in njegovemu razvoju vpliva na življenje že marsikatera večja izkušnja predvsem pa, kako mu je ta predstavljena in odreagirana. Zato je zelo dobro, da tudi če se odločimo za varstvo svojih otrok, da izberemo nekoga ki mu zaupamo, in vemo da bo znal pravilno reagirati, če se bo ta soočil s kakršnimkoli strahom. Takšno varstvo pa lahko pripelje tudi do zelo dobrega sociološkega razvoja, saj navsezadnje otrok preživlja svoj čas tudi z drugimi in tako lahko spozna še ostale načine komunikacije in novih doživetij.

Še posebej pa je velika razlika, če čuvaš svojega otroka ali otroka, ki ni tvoj. Zato pa je varstvo otrok zelo pomembno, ne že zaradi tega, kar bi starši potrebovali počitek, ki si ga ravno tako zaslužijo, ampak tudi, zaradi spoznavanja novih dejavnosti, še posebej pa tisto varstvo otrok, ki se ukvarja varstvom manjše skupine, pa lahko tako okrepi nove prijateljske vezi že v mladih letih.