Po dolgem načrtovanju in pričakovanju je končno prišel čas najinega poletnega dopusta. Letos sva se odločila, da bova dva tedna preživela v prikupni hiški ob morju, obdani z naravo in daleč od mestnega vrveža. Prtljago sva skrbno spakirala, kopalke, sončna krema, dodatki za na plažo, vse je bilo pripravljeno.

Ko sva prispela na najino počitniško lokacijo sva bila zelo očarana. Bilo je še lepše kot na sliki v katalogu agencije kjer sva rezervirala počitnice. Hiška je bila prekrasna, z veliko teraso in velikimi okni, ki so omogočala, da je vetrič, ki je pihljal, osvežil celoten prostor. Že prvi večer sva sproščeno sedela na terasi. Sveče so nežno osvetljevale prostor, midva pa uživala v poletnem vzdušju. Vse je bilo popolno. Potem pa je padla noč. S prvimi večernimi so se pojavili oni. Najprej le nekaj brnečih bitij, kaj kmalu pa cela vojska komarjev. Napadali so naju z vseh strani, iz spalnice, iz kuhinje, celo iz kopalnice. Hitro sva ugasnila luči in poskušala prezračiti prostore, pa ni nič pomagalo. Celo noč sva preživela v srbenju, zamahovanju z rokami in iskanju načinov, kako pregnati nadležne vsiljivce. Preprosti komarniki, bi lahko rešili celotno zadevo. Ko sva naslednje jutro z rdečimi pikami in neprespana sedela ob zajtrku, sva se na glas spraševala, zakaj na oknih niso montirani komarniki. Če bi bili, bi lahko naslednje noči brezskrbno spala in uživala v svežem zraku. Tako pa bova zato, ker komarniki niso na oknih, noči preživela zaprta, brez svežega poletnega zraka. Še dobro, da sva s seboj imela nekaj pripomočkov za preganjanje komarjev.

Pa ni kaj dosti pomagalo. Vsi možni repelenti in ne vem kakšne vse sveče in kadila, nič ni sto odstotno pomagalo. Še vedno se je skozi vse te pasti zmuznil kak iznajdljiv komar, da nama je potem grenil celo noč. Po prihodu domov sva takoj obiskala trgovino in najino hišo opremila z zaščito pred to nadležno vrsto živih bitij. Zdaj so bili komarniki na vseh oknih in balkonskih vratih.