Ko se pogovarjam z prijateljicami in jim povem, da vsako leto komaj čakam, da lahko grem nabirat kostanje, me gledajo malo čudno. Nikakor ne razumejo, da mi je to všeč in da v tem uživam. Sama sem kostanje začela nabirati kot študentka, ker se je ponudila priložnost za zaslužek, takrat pa nisem imela veliko denarja. Seveda mi je vsak euro prišel prav in tako sem prvo leto nabrala rekordno število kostanjev. Lepo sem zaslužila in lahko rečem, da je to bil pri meni prelom, da vsako leto nabiram kostanje. 

Letos sem bila med prvimi, ko sem šla po kostanje. Prepričana sem bila, da ne bom nabrala veliko, ampak že ob prihodu v gozd sem videla, da bom lahko nabrala veliko kostanjev. Tako sem nabirala 4 cele ure in nabrala res veliko. Ker je naša družina precej velika, sem se odločila, da kostanje podarim vsem. Tako so na vrsto prišli vsi, dedki, babice, tete, strici, bratranci, sestrične in še kdo. Vsi so bili presrečni, ko sem jim podarila kostanje, kajti tega res niso pričakovali. Ker se še o kostanjih ni govorilo, niso niti vedeli, da so že in zato so bili še toliko bolj veseli. 

Pri nas doma pa smo še isti večer naredili kostanjev piknik in mož je v kaminu spekel kostanje. Ker pa je ravno čas mošta, smo tako imeli prekrasni večer z kostanjem in kozarcem mošta.