Dolgo sem bila prepričana, da so estetski tretmaji nekaj, kar pride na vrsto šele takrat, ko se res začnejo kazati leta. Sama sem se imela za nekoga, ki za kožo skrbi dovolj dobro doma. Redno čiščenje, kreme, občasna maska. A kljub temu sem nekega dne v ogledalu opazila, da koža ni več tako sveža, kot je bila nekoč. Ni šlo za gube, bolj za utrujen videz. Takrat sem prvič resno razmislila o tem, da bi poskusila nekaj novega: mezoterapija.

Na začetku sem bila precej previdna. Prebrala sem veliko mnenj, poslušala izkušnje drugih in se naročila na posvet. Želela sem razumeti, kaj mezoterapija sploh je in kaj lahko realno pričakujem. Strokovnjakinja mi je razložila, da gre za vnos vitaminov, hialuronske kisline in drugih hranil neposredno v kožo, tam, kjer jih najbolj potrebuje. Ne za spreminjanje obraza, ampak za podporo koži od znotraj.

Prvi tretma me je presenetil. Ni bil tako strašljiv, kot sem si predstavljala. Malo zbadanja, rahla rdečica, a nič dramatičnega. Bolj kot sam postopek me je zanimal rezultat. Prve dni ni bilo velike razlike, potem pa sem opazila, da je koža bolj napeta, bolj enakomerna. Kot da bi bila spočita, tudi kadar nisem bila. Takrat sem razumela, zakaj se mezoterapija pogosto opisuje kot osvežitev, ne kot poseg.

Po nekaj tretmajih je bila sprememba še bolj očitna. Ne samo meni, tudi drugim. Komentarji niso bili v smislu, da sem kaj naredila, ampak da izgledam dobro. In to mi je bilo najljubše. Mezoterapija ni izbrisala mojih potez, samo poudarila je tisto, kar je bilo že tam.

Danes na postopek – mezoterapija – gledam kot na del rutine, ne kot na nekaj izjemnega. Tako kot greš k frizerju ali na masažo. Je trenutek, ko se ustaviš in narediš nekaj zase. In ko veš, da gre za podporo, ne za pretiravanje, je odločitev precej lažja.

Če bi se še enkrat odločala, bi izbrala enako. Mezoterapija mi ni obljubila čudežev, mi je pa vrnila svežino, ki sem jo pogrešala. In včasih je to točno tisto, kar potrebuješ.…